Vprašanje, ki si ga zastavimo največkrat kadar se odločamo za toplotno črpalko je s katerim sistemom so izkoristki največji, v kateri sistem se najbolj splača investirati, kdaj se bodo stroški investiciji povrnili, kakšen bo poseg v širše in najožje bivalno
okolje...
 
Voda/voda je sistem izjemnih in konstantnih, izkoristkov skozi vse leto. Strošek delovanja v primerjavi z drugimi načini ogrevanja je najnižji. Odprt krog delovanja sistema nam pa žal ne zagotavlja 100% zanesljivosti obratovanja. Ob upoštevanju možnosti nihanj v količini dotoka podtalnice, lahko učinkovitost sistema močno pade. Ob večjem pomanjkanju vode lahko toplotna črpalka tudi preneha delovati.
 
V sistemu glikol/voda se lahko odločimo med zemeljskim kolektorjem in geosondo, oba sta tipa zaprtega kroga delovanja. Stroški investicije v zemeljski kolektor so nekaj tisoč evrov. Medij glikol/voda in nihanje temperature v kolektorju pa vplivata na nižje izkoristke kot v sistemu odprtega kroga s čisto vodo. Geosonda je kakovostna in zanesljiva rešitev, ki pa je danes še predraga saj nas vrtanje vrtine lahko stane desettisoč eurov in več.
 
Prednost sistema zrak/voda je predvsem v nizkih investicijskih stroških, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov. Toplotne črpalke z novim hladilnim sredstvom R410a obratujejo do zunanjih temperatur zraka -20 °C. Izkoristki zraka so v prehodnem obdobju primerljivi z izkoristki zemeljskih kolektorjev. Pozimi so nižji. V spomladanskem času pa izgube iz zimskega časa nadoknadijo. Zrak pomladi je namreč že toliko topel, da so izkoristki večji, kot v zemeljskem kolektorju, ki ima temperaturo medija -3 °C.
 
Skozi okoljski vidik, porabe energije in upoštevajoč izkoristke, so v nesporni prednosti sistemi voda/voda in glikol/voda. Gledano iz finančnega vidika pa je najnižja investicija v sistem zrak/voda.
 
V Klimi Petek vam svetujemo pri iskanju celovitih energetskih rešitev za vaš dom.
 
Tomaž Ramšak, svetovalec za obnovljive vire