English 

  

FAQ

Vprašanje 1. Osnove klimatizacije
Vprašanje 2. Kako deluje sistem klimatizacije?
Vprašanje 3. Kako deluje cikel hladilnega sredstva?
Vprašanje 4. Zakaj je potrebno klimatiziranje?
Vprašanje 5. Koliko hrupa proizvaja vaša klimatska naprava?
Vprašanje 6. Kaj so toplotne črpalke?
Vprašanje 7. Kaj so energetski razredi?
Vprašanje 8. Zakaj je dobro imeti invertersko tehnologijo?
Vprašanje 9. Kako deluje toplotna črpalka?
Vprašanje 10. Med kakšnimi sistemi toplotnih črpalk lahko izbiramo?
Vprašanje 11. Kateri sistem je najboljša izbira?
Vprašanje 12. V kateri fazi gradnje razmišljati o vgradnji toplotnih črpalk?
Vprašanje 13. Kateri objekti so primerni za ogrevanje s toplotno črpalko?
Vprašanje 14. Ali lahko s toplotno črpalko zraven objekta ogrevam tudi sanitarno vodo?
Vprašanje 15. Kakšen bojler izbrati?
Vprašanje 16. Kakšen tok je potreben za montažo toplotne črpalke?
Vprašanje 17. Kaj je COP?

Osnove klimatizacije

Ljudje smo vedno iskali načine, kako povečati udobje, ki nam ga ponuja naša okolica. V hladnejših pokrajinah smo poskušali svoja bivališča ogrevati, v toplejših pokrajinah pa hladiti. Če se ne počutimo udobno, namreč ne moremo dobro delati ali se sprostiti. Na toplotno udobje, ki je zelo pomembno za naše dobro počutje, vplivajo trije osnovni dejavniki:

    • človeški faktor - naša oblačila, stopnja aktivnosti in kako dolgo ostanemo v istem položaju,
    • prostor - temperatura sevanja in temperatura okolice,
    • zrak - njegova temperatura, hitrost in vlažnost.

Vpliv človeškega faktorja je nekoliko nepredvidljiv, preostale vplive pa je mogoče nadzorovati, da zagotovimo želeno udobje. Posledica spremenljivih vzorcev pri gradnji poslovnih zgradb, delovnih navad in postopkov ter notranje zasedenosti so novi parametri, ki jih morajo upoštevati načrtovalci. Moderne zgradbe oddajajo precej več toplote kot zgradbe izpred 50 let. To povečano oddajanje toplote ima več vzrokov:

Vpliv sončnega sevanja
Razvoj tehnologije gradnje je povzročil tudi povečano uporabo stekla – tudi v primerih, ko imajo stekla zaščitne premaze proti sončnemu sevanju, je treba upoštevati prirastek toplote zaradi vpliva sonca.

Ljudje, ki so v zgradbi oz. prostoru
Večje število uporabnikov, od katerih vsak proizvaja kakšnih 120 W/h toplote, je ponavadi natlačenih na pisarniške površine.

Električne naprave
Računalniki, tiskalniki in fotokopirni stroji, ki so vsi del moderne ureditve pisarne, prav tako proizvajajo znatne toplotne obremenitve.

Razsvetljava
Veliko modernih trgovin bi lahko ustrezno ogrevali samo s pomočjo njihove razsvetljave. Prirastki toplote, ki znašajo 15–25 W/m˛ v Evropi niso nič posebnega.

Prezračevanje
Dovajanje zunanjega zraka v zgradbo prav tako pomeni dovajanje toplote zraka. To je lahko problem, če je temperatura zunanjega zraka 30 °C in več!

Če želimo doseči udobno okolico za življenje ali delo, je treba vse te prirastke toplote odstraniti. Edini pravilen in učinkovit način, da to dosežemo, je klimatizacija.

Principi klimatizacije temeljijo na prenosu toplote z enega mesta na drugo, medij, ki ga ponavadi uporabljamo za ta prenos, pa imenujemo hladilno sredstvo.

Hlajenje

Hladilno sredstvo je poseben medij, ki teče skozi notranje enote zato, da absorbira prekomerno notranjo toploto. Hladilno sredstvo se nato uparja in se v obliki plina pretaka skozi ozke bakrene cevi do zunanje enote in tam to toploto izpustimo v okolico. Plin se zaradi tega ponovno utekočini in teče nazaj do notranjih enot, kjer preko utekočinjenega hladilnega sredstva s pomočjo ventilatorjev zrak vpihujemo v prostor. Ta cikel ponavljamo tako dolgo, da dosežemo nastavljeno oz. želeno temperaturo.

Ogrevanje

Klimatske naprave, opremljene s toplotno črpalko, zraven hlajenja omogočajo tudi obrnitev zgoraj opisanega cikla. Toplotna črpalka absorbira "prosto" toploto iz zunanjega zraka in jo prenaša v prostor. Ta postopek je mogoče uporabljati tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah (do –20 °C), odvisno od tipa sistema za klimatizacijo, ki smo ga uporabili.

Enote, ki so opremljene s toplotno črpalko, odstranijo potrebo po ogrevalnem sistemu, ker omogočajo hlajenje in ogrevanje z isto enoto, s prihrankom stroškov in energije čez vse leto.

Kako deluje sistem klimatizacije?

Klimatizacija je proces obdelave zraka s hkratnim kontroliranjem njegove temperature, vlažnosti, čistosti in porazdelitve tako, da zadostimo zahtevam klimatiziranega prostora. Torej je klimatizacija več kot le hlajenje prostora, v katerem živimo ali delamo.

1. Reguliranje temperature

Uživate lahko v popolni konstantni temperaturi, ki jo dosežemo z reguliranjem temperature ne le pri hlajenju, temveč tudi pri ogrevanju.

2. Reguliranje vlažnosti

Zrak v prostoru lahko vlažimo ali razvlažujemo.

3. Filtracija zraka, čiščenje in prečiščevanje

Zrak v prostoru čistimo tako, da iz njega odstranjujemo prah, umazanijo, bakterije in viruse.

4. Gibanje zraka in cirkulacija

Prečiščen zrak, ki mu reguliramo temperaturo in vlažnost, razporejamo po prostoru. Zaradi tega lahko vzdržujemo enakomerno temperaturo in vlažnost zraka.

Kako deluje cikel hladilnega sredstva?

Klimatska naprava deluje podobno kot hladilnik. Hladilno sredstvo se pretaka skozi sistem in spreminja svoje stanje. "Hladilni cikel" je sestavljen iz štirih procesov.

Kompresor, ki črpa hladilno sredstvo v sistemu, je glavni sestavni del klimatske naprave. Pred vstopom v kompresor je hladilno sredstvo plin pri nizkem tlaku. Kompresor stisne plin na visoki pritisk in plin začne teči proti kondenzatorju.

V kondenzatorju se plin oziroma hladilno sredstvo utekočini, pri tem se sprosti toplota. Hladilno sredstvo, zdaj v obliki tekočine, pride v ekspanzijski ventil in tam se zniža pritisk.

Hladilno sredstvo v obliki tekočine z nizkim pritiskom teče v uparjalnik in tam absorbira toploto iz prostora, ki ga klimatiziramo. Pri tem se hladilno sredstvo uplini in kot plin z nizkim pritiskom teče v kompresor. Tam se cikel ponovno začne.

Zakaj je potrebno klimatiziranje?

Pri projektiranju zgradb je težko določiti število morebitnih uporabnikov oziroma ljudi v zgradbi. Zato je treba sisteme za klimatiziranje prostorov konstruirati tako, da so kar najbolj prilagodljivi.

Mnogi neodvisni viri kažejo na tesno povezavo med učinkom ljudi in temperaturo njihove neposredne okolice. Okolica, ki je pretopla, prehladna ali pa je v zraku preveč vlage, vsekakor ne bo pripomogla k višji delovni učinkovitosti.

Graf prikazuje to povezavo oz. odvisnost. Učinkovitost ljudi začne upadati pri temperaturi 22 °C, pri 26 °C pa zelo upade.

Zato je pomembno, da te mejne temperature (26 °C) nikoli ne dosežemo. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je v pojmu "temperatura učinkovitosti" vključena tudi vlažnost.

Znanstveno je dokazano, da:

    • se nesreče dogajajo pogosteje takrat, ko vladajo ekstremne temperature; optimalna temperatura je približno 20 °C,
    • se človekova spretnost izboljša takrat, ko temperatura naraste na največ 24 °C,
    • je odstotek zadovoljnih ljudi največji pri temperaturi 21 °C (zaznano udobje),
    • umska učinkovitost in delovni ritem v preveč toplih prostorih močno padeta.

Kot vidimo, je zagotavljanje enakomernega stanja okolice podvrženo velikemu številu vplivov. Da bo zgradba udobna in učinkovita za okolje in uporabnike, je treba posebno pozornost nameniti njeni namembnosti.

Koliko hrupa proizvaja vaša klimatska naprava?

Zvok je v vsakdanjem življenju prisoten vedno in povsod in je eden izmed najpomembnejših meril za udobje. Reguliranje hrupa zahteva razumevanje pojmov "zvočni tlak" in "zvočna moč".

Zvok je definiran kot toliko sprememb tlaka, kolikor jih lahko zazna človeško uho, ki ima mejo sluha pri 20 mPa in mejo bolečine pri 100 mPa.

Z uporabo logaritmične lestvice in faktorja za porazdelitev teže za frekvence lahko ustvarimo metodo za merjenje, ki je način, s katerim človeško uho sprejema zvok. Enoto tega merskega sistema imenujemo decibel ali dB(A).

Zvočna moč (Lw)

Količina zvočne energije v časovni enoti, ki jo proizvaja vir z mehanskimi vibracijami.

Zvočni tlak (Lp)

Ko zvočna energija potuje vstran od vira, proizvaja zvočne valove v mediju, ki obdaja vir. Ti zvočni valovi se širijo v vse smeri in se odbijajo od objektov na njihovi poti. Njihovo moč imenujemo zvočni tlak (Lp). Zvočni tlak je povezan s količino energije, ki je bila porabljena za njihov nastanek, ter z načinom odboja ali absorbiranja in mesta merilne točke.

Razmerje med zvočno močjo (Lw) in zvočnim tlakom (Lp) je odvisno od okolice in mesta, na katerem merimo zvok. Zato je mogoče podati le teoretično razmerje v okoliščinah "praznega prostora".

"Prazen prostor" pomeni okolico s konstantnimi parametri, v kateri ni objektov, ki bi lahko ovirali merjenje.

Lp = Lw + 10* Log (Q/4PR2+4/A)

Lw = stopnja zvočne moči
Q = faktor smeri
R = razdalja od vira zvoka
A = ekvivalentna absorbcijska površina za zvok

Zvočna moč podaja bolj splošno oceno o vplivu zvoka, ker ne upošteva okolice.

Kaj so toplotne črpalke?

Toplotne črpalke so klimatske naprave, ki jih lahko uporabimo tako za hlajenje kot za ogrevanje. Energetsko so veliko bolj učinkovite kot drugi grelci. Razlog za to je preprost: namesto da rabijo gorivo, "prenašajo toploto". Zaradi tega so toplotne črpalke energetsko gledano trikrat učinkovitejše od drugih grelcev!

Če ste prebrali, kako deluje klimatska naprava ("hladilni cikel"), ste seznanjeni s postopkom klimatizacije, ki koncentrira hlad v enem kompletu spiral (v hiši oz. prostoru) in toploto v drugem kompletu (zunaj hiše oz. prostora). Predstavljajte si, da klimatsko napravo obrnete tako, da so tople spirale v notranjosti, hladne spirale pa na zunanji strani. Dobili bi grelec.

Toplotna črpalka je klimatska naprava, v kateri je vgrajen ventil, ki omogoča preklapljanje med hlajenjem in ogrevanjem. Če je ventil nastavljen v prvem položaju, deluje toplotna črpalka kot klimatska naprava, če je nastavljen v drugi položaj, pa se tok hladilnega sredstva obrne in toplotna črpalka deluje kot grelec.

Kaj so energetski razredi?

Klimatske naprave so glede na količino energije, ki jo porabijo, razdeljene v sedem različnih razredov (od A do G). Različne barve označujejo, v kateri razred spadajo.

Najbolj učinkovite naprave so uvrščene v razred A, ki je označen z zeleno puščico; najmanj učinkovite naprave pa so uvrščene v razred G, označen z rdečo puščico. Tako lahko uporabnik enostavno primerja učinkovitost enakih tipov naprav različnih znamk oz. različnih proizvajalcev.

Stopnja energetske zmogljivosti hlajenja – EER

EER je hladilna moč enote, deljena s količino energije, ki jo enota potrebuje, da doseže le-to. Višji kot je faktor EER, boljša je učinkovitost sistema.

Stopnja energetske zmogljivosti gretja – COP

COP je grelna moč enote, deljena s količino električne energije, ki jo enota potrebuje, da doseže le-to. Višji kot je faktor COP, boljša je učinkovitost sistema.

Zakaj je dobro imeti invertersko tehnologijo?

Inverter ali zvezdna regulacija kompresorja pomeni prilagajanje vrtljajev kompresorja glede na potrebe. Tako kompresor deluje med približno 30–130 odstotki nominalne moči, kar zmanjša število vklopov in izklopov kompresorja. S takšnim delovanjem dosegamo daljšo življenjsko dobo in porabimo manj energije.

Inverterska tehnologija nam omogoča natančnejše in hitrejše doseganje želene temperature ter popravke pri nihanju temperature v prostoru za +/- 0,5°. Območje delovanje je pri inverterskih napravah večje. Gretje je tako v primerjavi z neinverterskimi napravami, ki je do –10 °C zunanje temperature, mogoče uporabljati tudi do –15°C ali več (odvisno od naprave).

Kako deluje toplotna črpalka?

Tehnologija toplotnih črpalk je poznana že več desetletij. Enaka tehnologija se uporablja v klimatskih napravah in hladilnikih.

Toplotna črpalka črpa energijo iz medija (zrak, zemlja, voda) in jo s pomočjo hladilno-grelnega kroga prenaša na ogrevalni medij (npr. na vodo v sistemu centralnega ogrevanja).

Med kakšnimi sistemi toplotnih črpalk lahko izbiramo?

Poznamo toplotne črpalke:

    • zrak/voda,
    • zemlja/voda in
    • voda/voda.

Sistemi se razlikujejo po tem, ali črpajo energijo iz zraka, vode ali zemlje.

Kateri sistem je najboljša izbira?

Vsak objekt ima lastnosti, na podlagi katerih se odločimo, katero toplotno črpalko izbrati.

Sistem voda/voda - Pogoj za delovanje tega sistema je obstoj podtalnice, vendar pa ne zadostuje zgolj prisotnost vode, temveč mora biti zagotovljena zadostna količina vode s konstantnimi pritoki.

Sistem zemlja/voda - Za vgradnjo tega sistema potrebujemo dovolj veliko parcelo, na kateri lahko vgradimo zemeljski kolektor. Če površina ne zadošča, lahko energijo črpamo tudi z geosondo ali vertikalnim kolektorjem.

Sistem zrak/voda - Ta sistem je primeren za vsak objekt.

V kateri fazi gradnje razmišljati o vgradnji toplotnih črpalk?

Odločitev o vgradnji toplotne črpalke je najbolje sprejeti v fazi projektiranja, saj se lahko v sodelovanju z arhitektom in projektantom izognemo dodatnim stroškom, ki se lahko pojavijo v kasnejši fazi gradnje.

Če nimate lastnega projektanta, vam bomo v našem tehničnem in prodajnem oddelku svetovali o primernem času vgradnje (glede na fazo gradnje) in optimalni izbiri toplotne črpalke.

Kateri objekti so primerni za ogrevanje s toplotno črpalko?

S toplotno črpalko lahko ogrevamo vse objekte.

V naši ponudbi imamo toplotne črpalke za objekte z nizkotemperaturnim režimom ogrevanja s talnim, stenskim, stropnim ali ventilatorsko-konvektorskim načinom. To so toplotne črpalke z maksimalno vhodno vodo 55 °C.

Za objekte z radiatorskim ogrevanjem pa so primerne visokotemperaturne toplotne črpalke z maksimalno vhodno vodo 80 °C.

Ali lahko s toplotno črpalko zraven objekta ogrevam tudi sanitarno vodo?

Da. S toplotno črpalko je mogoče ogrevati tudi sanitarno vodo. Bojlerji, ki so primerni za ogrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko, se od običajnih bojlerjev razlikujejo predvsem v tem, da so večji in imajo vgrajen večji izmenjevalec. Tako lahko z nižjo vstopno temperaturo vode (45 °C) in višjimi pretoki zagotovimo dovolj toplo sanitarno vodo.

Kakšen bojler izbrati?

Velikost bojlerja lahko določimo glede na število članov gospodinjstva. Vsak član gospodinjstva porabi v povprečju 50 litrov sanitarne vode na dan.

Kakšen tok je potreben za montažo toplotne črpalke?

Večina modelov potrebuje za delovanje trofazni tok 3~/400 V/50 Hz, za določene modele z manjšo priklopno močjo pa zadostuje enofazni tok.

Kaj je COP?

Vrednost COP je količnik med grelno močjo toplotne črpalke in priključno močjo. Pokaže nam razmerje med vloženo energijo in dodeljeno energijo.

Primer: COP = 4,0 pomeni, da za 1 kW porabljene energije dobimo 4 kW ogrevalne energije.